ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[jagoda]

Ne vem če je bla kje že odprta podobna tema, nisem veliko gledala... Torej... Kar naenkrat me je začel zelo bolet križ pa nisem v bistvu nič delala... bla sm v šoli meli smo zadnjo uro pa sm skoz sedela pol me je pa tk fejst začel bolet križ da se niti mal nisem mogla prepognat... to se je začelo včeri še danes me mal boli vzela sm ene tablete včeri pa še danes eno in je mal bolš ampak še vedno me pa boli in se ne morem čist sklonit pa če so kake strme stopnice ne morem pridit gor brez pomoči ograje... stara sm 16 let in me zanima če je to kej hudega? pri zdravniku še nisem bla mama je rekla da boma šli če me bo bolelo dlje kot en teden... spala sm kar v redu ker pa se pač rada obračam v postelji sem si mogla mal s stransko desko pomagat... a naj še kr naprej jemlem te tablete ali ne? (ne vem točnega imena so take elipsaste svetlo modre bolj majhne xD)

[marjan]

[Simon]

Zdravo,
imam zelo podobno težavo kot jo je opisala "jagoda". Tudi jaz sem star 16 let in sumim da so moje težave povezane z sedenjem na mrzli polici zunaj po šoli s prijatelji (sepravi v petek nekje ob 17.00; morda sem tam sedel približno 30min). Ko sem prišel domov je bilo še vse uredu nekje ob 22.00 sem še povsem normalno sedel na postelji ko pa sem vstal sem začutil bolečine v križu, tako da se nisem mogel povsem izravnati, vendar pa bolečine niso bile tako neznosne.

Čez noč sem vredu spal, a zjutraj 10 minut po tem ko sem se dvignil iz postelje me je zvilo v križu mnogo huje kot prejšni dan zvečer. Komaj sem se držal na nogah. Sedaj si križ grejem s toplim termoforjem. Nekoliko pomaga a na trenutke so bolečine vseeno zelo močne.

Glede na to da je sobota ne morem k osebnemu zdravniku, gužva pri dežurstvu pa tudi nevem če bi mi koristila.

Prosim za kakšen nasvet oz. pojasnilo. Hvala

[marjan]

[Layla]

Vsem, ki jih boli križ, močno priporočam obisk pri zdravniku...

Drugače pa je meni ZELO pomagala tale stran: www.drbookspan.com !!
So članki in opisi nepravilne drže, s katero sem tudi sama nehote močno poslabšala stanje mojega križa, misleč da se držim 'ravno'!

Jagoda & Simon, poglejta če se mogoče držita oz. sta se držala takole:

[Layla]

Aja, pa še to: sodoben človek se na splošno premalo giblje & preveč sedi, pa še to večinoma nepravilno..



Zato je pomembno dovolj gibanja ter kako se držimo in kako visoko je npr. monitor itd. Preveč izbočen hrbet tudi ni v redu, najboljše je nekje vmes.



iz članka http://www.drbookspan.com/SittingHealthy.html

Pa še to - tudi mene je križ (po prejšnjih manjših bolečinah) 'zagrabil' neko jutro - nekako med prazniki, ko je bilo tudi veliko sladkarij itd nezdrave hrane v igri... Pa faktor je lahko tudi stres & pomanjkanje določenih vitaminov & mineralov.. kot so recimo kalcij, magnezij, vitamin D itd.
Knjiga Minerali (Dr Ulrich Strunz, Andreas Jopp, MK Ljubljana 2007), ki jo pravkar berem, pravi, da so za zdrave & močne kosti pomembni tudi vitamini K (solata!), vitamin C, pa tudi minerala cink in baker & proteini... seveda v pravem razmerju - ne preveč, ne premalo.. Najboljše bi se bilo par dni ali par tednov spremljati na npr. www.fitday.com ali s programom Cronometer ipd, da človek vidi, katerih vitaminov/mineralov je preveč, katerih pa premalo..

Na splošno je mojemu atu pomagala prehrana, kot sem opisala že zgoraj - bolj vegetarjanska z manj mesa (ki ga je prej pojedel ogromno), več sveže (& kuhane) zelenjave & nasplošno bolj zdrava (čimmanj umetnih dodatkov, barvil itd).
Če pa je kdo vegetarjanec, ga lahko križ zagrabi zaradi slabe drže in tudi pomanjkanja določenih hranilnih snovi, ki jih nekateri vegetarjanci ne dobijo dovolj s hrano.. sploh če se ne prehranjujejo najbolj zdravo & raznoliko.. (lahko pride do pomanjkanja magnezija, cinka itd - če se ne zaužije dovolj mlečnih izdelkov ali drugih virov kalcija tudi do pomanjkanja kalcija itd.)

V glavnem, zdravniki so fajn za diagnoze! nekateri tudi že svetujejo zdravo prehrano & gibanje, nekateri pa samo ponudijo tablete..
Lekadol.. če zelo boli, mogoče... jaz se tabletam čimbolj izogibam.. če se le da.. vzamem le, če je res zelo hudo..
Na splošno tudi Lekadol ni neškodljiv in baje lahko vpliva na srce itd, sploh če ga jemljejo ljudje, ki bi si morali odpočiti, nato pa drvijo naokoli ali grejo žurat..

Tudi jaz priporočam nekaj dni relativnega mirovanja, s krajšimi sprehodi & lažjim gibanjem, kolikor lahko.. morda rahlo masažo, če prija.. (z oljem šentjanževke-šentjanževka namočena v olivnem olju, ali protibolečinskim gelom).. pregrevanje je tudi meni bilo zelo prijetno.. pa pravilno držo in čimbolj zdravo hrano..

Pa upam, da čimprej mine!

[Simon]

Hvala obema za nasvete...glede na to da so se mi tovrstne težave pojavijo redko oz. bolečin v križu do sedaj na splošno v življenju nisem čutil, bom vzel nekaj lekadolov in upal na najboljše. V ponedeljek pa k zdravniku v primeru, da se stanje ne izbolša. Layla, zelo cenim tudi tvoj trud in čas, ki si ga porabila za vse te koristne nasvete. Verjetno mi bodo dolgoročno prišli zelo prav.

Pozanimal bi se še ali morda pride v poštev sodelovanje pri pouku športne vzgoje v šoli (v ponedeljek)? Ker sem pred časom bolehal za gnojno angino in že kar nekaj časa nisem smel telovaditi in sem nekako že precej "zarjavel" in bi se rad čim prej vključil v program. Kaj menite?

[marjan]

[Layla]

Hm, .. Kaj boste pa delali? - Jaz bi se pogovorila z učiteljem oz. zdravnikom & se orientirala glede na njegovo mnenje & to kaj naj bi pri uri delali... pa po možnosti, da ti učitelj dovoli nehati ali delati v manjšem obsegu kot drugi.. sicer raje ne..

Odvisno, koliko te boli.. ko je mene orenk zagrabilo, še pomislila nisem na kako telovadbo.. Pa tudi ne vem kolk bi blo pametno telovadit pod vplivom Lekadola ipd.. po moje raje ne..

Tako da, če te bo bolelo, boš itak v ponedeljek pri zdravniku, če se bo pa že čisto ali zelo izboljšalo, potem pa.. morda?

Lažje gibanje, npr hoja & lažje razgibalne vaje (ob pravilni drži), lahko zelo koristijo, preveč eksplozivni gibi itd pa lahko škodijo.. pri kaki odbojki po moje tudi zna priti do obremenitev na hrbtenico.. Tudi recimo trebušnjaki itd ti lahko škodijo.. (kot piše Dr Bookspan) sploh pa če jih ne delaš prav..

Na dolgi rok ti pa RES zelo priporočam preveriti hrano & držo & (pravilne) vaje za hrbtenico!! (Si želim, da bi vse to vedela pri 16h! )

[Layla]

Aja, je pa odvisno tudi učitelja... če vas vedno 'goni' & vam ne pusti delat na easy.. pol mogoče bolš nekaj časa še počivat oz. morda vprašat, če lahko greš oz. greste na sprehod ipd? (če je tak, da bi razumel & pustil..)
Nas je v srednji dostikrat učiteljica poslala 'laufat' ven & smo se večinoma sprehajale.. Tek za hrbtenico sicer tudi ni najbolši, boljše nordijska hoja..

[marjan]

Bolečina v križu

Zakaj se pojavlja bolečina v križu?

Katera stanja lahko vplivajo na pojav bolečine v križu?

Kako ravnamo, ko začutimo bolečino v križu?

Kdaj moramo takoj poiskati zdravniško pomoč?

Kdaj zaradi bolečine v križu obiskati zdravnika?

Kaj lahko poslabša bolečino v križu?

Zapomnite si!

V življenju se prej ali pozneje soočimo z bolečino v križu.
To ni bolezen in ponavadi tudi ni znak nevarne bolezni.
Za bolečino v križu smo pogosto krivi sami, saj je posledica slabih navad in nepravilnega odnosa do bolezni same.
Če se ji prepustimo, lahko postane bolezensko stanje, ki uničuje telo, duha, naše družabno življenje in našo eksistenco.
Če pravilno ravnamo, lahko bolečino v križu hitreje ublažimo in jo lahko preprečimo.
Skoraj vsak človek pozna bolečino v križu. Pomembno je vedeti, da bolečina v križu v glavnem ni znak bolezni in ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Pri 90 % ljudi mine v 2 do 3 tednih. Navadno jo lahko obvladamo sami brez zdravniške pomoči. Predvsem pa lahko v skrbi za svoje zdravje naredimo ogromno, da bolečino v križu preprečimo. Kadar bolečina v križu preide v bolezen, je njeno zdravljenje zapleteno, večstransko in dolgotrajno. Tudi takrat je zelo pomembno, da sami poskrbimo za lajšanje bolečine in prilagodimo svoj ritem življenja. Bolečina v križu kot bolezensko stanje se pojavlja pri 5 % ljudi.

Zakaj se pojavlja bolečina v križu?
Bolečina v križu lahko izvira iz različnih struktur v hrbtenici: mišic in tetiv, ligamentov, sklepov, kosti in pokostnice, medvretenčne ploščice, živčnih struktur. Dražljaji, ki vzburijo bolečinske živce, so lahko posledica majhne lokalne poškodbe in sproščanja snovi, ki jih dražijo, mišičnega krča, pritiska na bolečinske živce in stresa. Vzrok so najpogosteje mišice in obrabne spremembe medvretenčnih ploščic in malih sklepov hrbtenice. Mišična bolečina ima zaščitno vlogo, saj opozarja na dogajanje v hrbtenici. Med pogostimi vzroki so tudi zakostitve hrbteničnega kanala (spinalna stenoza) in pritisk na živčne korenine zaradi premika medvretenčne ploščice (hernija diskusa).

Pri 2 % bolnikov se bolečina v križu pojavi zaradi boleznih notranjih organov in samo pri 1 % bolnikov je posledica resnih tumorskih in vnetnih procesov. Pri 85 % bolnikov natančnega vzroka bolečine v križu ne ugotovijo, ker so hrbtenične strukture medsebojno zapleteno povezane. Bolečina v križu ima dobro prognozo, najpogosteje mine sama od sebe. Pogosto ji pripisujemo prevelik pomen, zaskrbljenost in nepravilno ravnanje pa še njeno trajanje podaljšajo. Zaradi tega se lahko zgodi, da človek zaradi bolečine v križu postane kronični bolnik, njegova bolečina pa prava bolezen, ki ga uničuje telesno, duševno, družbeno in materialno.

Katera stanja lahko vplivajo na pojav bolečine v križu?
Bolečina v križu najpogosteje nastane zaradi poškodbe ob dvigu težkega bremena ali ob nenadnem, nepravilnem gibu. Pri številnih bolezenskih stanjih se zaradi takih majhnih poškodb bolečina v križu lahko pojavi prej kot pri drugih ljudeh.

Pri eni tretjini starejših ugotovijo okvaro medvretenčne ploščice, vendar ima zaradi tega bolečino le okrog 5 % starostnikov. Različne strukturne nenormalnosti hrbtenice so dedne, vendar niso vedno povezane z bolečino. Osteoartroza hrbtenice lahko povzroča bolečino, mravljinčenje in mišično slabost. Psihološki in socialni dejavniki imajo močan vpliv na občutenje hrbtenične bolečine. Nosečnost povzroči spremembe v telesu in obremeni hrbtenico. Bolečina v križu je pogostejša pri velikih osebah. Osteoporoza običajno ne povzroča bolečine. Ta se pojavi, ko pride do zloma vretenca. Vnetja so pogost vzrok bolečine v križu. Ateroskleroza vpliva na prekrvljenost hrbteničnih struktur in je lahko vzrok kronične hrbtenične bolečine. Ankilozni spondilitis je kronično vnetje hrbtenice, ki povzroča njeno negibljivost. Gibanje zmanjša bolečino in jutranjo otrplost.



Kako ravnamo, ko začutimo bolečino v križu?
Bolečino si skušamo olajšati s segrevanjem ali hlajenjem bolečega mesta (obkladki, tuširanje). Če bolečina ne mine, posežemo po analgetikih, ki jih lahko brez recepta dobite v lekarni (paracetamol, ibuprofen - BonifenŽ, naproksen - NalgesinŽ S).

Nikakor ne mirujemo več kot dan ali dva. Vzdrževanje telesne dejavnosti je zelo pomembno, saj zaradi mirovanja postanemo okorni, pešajo nam mišice in kosti, postanemo depresivni, bolečine so močnejše in težje se znova aktiviramo. Izvajamo vaje za raztegovanje in krepitev hrbteničnih mišic. Blagodejna je tudi masaža. Pri 50 % bolnikov se bolečina v križu ponavlja. To ne pomeni, da se hrbtenično stanje slabša. Znova se ravnamo po podanih navodilih.

Kdaj moramo takoj poiskati zdravniško pomoč?
Takoj moramo poiskati zdravniško pomoč, če bolečino v križu spremljajo:

težave z odvajanjem vode in blata,
omrtvelost v presredku in spolovilu,
omrtvelost, zbadanje ali slabost v obeh nogah
nestabilnost v pokončnem položaju in težave pri premikanju nog.
Ti znaki nakazujejo, da je možna prizadetost živčevja in hrbtenjače. Pogosto je potrebno kirurško zdravljenje.

Kdaj zaradi bolečine v križu obiskati zdravnika?
Pri kratkotrajni bolečini v križu, ki si jo lahko olajšate s svetovanimi postopki, ne potrebujete zdravniškega pregleda. Zdravnika morate obiskati, če postaja bolečina močnejša ali ne mine v 4 do 6 tednih. Zdravnik vas bo poslal na preiskave za opredelitev narave bolečine in vam bo predpisal močnejše analgetike. Od pregleda in izvidov bo odvisno, ali vas bo napotil na specialistično zdravljenje. Samo okrog 1 % bolnikov z bolečino v križu mora na kirurško zdravljenje, najpogosteje zaradi hernije diskusa in spinalne stenoze. Tudi po operaciji lahko bolečine ostanejo ali se ponovno pojavijo.

Vzrok za bolečino v križu je včasih tudi kakšna druga bolezen. Tedaj je lahko bolečina zelo huda, prisotna v mirovanju, zbuja iz spanja.
Običajno jo spremljajo še drugi znaki, npr. zvišana telesna temperatura in hujšanje.

V takšnih primerih in če se bolečina v križu pojavi po vnetju sečil, ob uporabi kortikosteroidov, intravenskih injekcij, pri starejših osebah ali pri otrocih ter traja več kot tri dni, zdravnika obiščemo prej. Zdravnika lahko obiščete tudi, če bolečina ne mine po 2 tednih in ste zaradi tega zaskrbljeni. Na osnovi podatkov in pregleda vas bo zdravnik napotil na fizikalno terapijo, na dodatne preiskave ali pa bo nadaljeval zdravljenje z analgetiki in s samostojnimi vajami.

Kaj lahko poslabša bolečino v križu?
Bolečino v križu lahko poslabšajo nepravilni položaji telesa, slabe navade, kot so uporaba nizkih, mehkih sedežev in ležišč, dolgotrajno sedenje, vožnja in ležanje, dolgotrajni enaki položaj telesa pri delu, nepravilno dvigovanje težkih bremen ter napetost in zaskrbljenost.

Kaj lahko sami naredite za preprečevanje bolečine v
križu?


Vaje za raztegovanje hrbteničnih mišic

Zapomnite si!
bolečina v križu je znak prizadetosti ene ali več hrbteničnih struktur
je opozorilni znak in le redko znak nevarnosti za zdravje.
prizadetost hrbteničnih struktur pogosto nastane zaradi slabih navad pri delu in počitku.
če aktivno ne sodelujemo pri lajšanju bolečine v križu, lahko ta preide v bolezensko stanje.
s pravilnim ravnanjem lahko bolečino v križu hitreje in bistveno ublažimo ali preprečimo.
hrbtenica je ustvarjena za gibanje
prej ko boste začeli z vsakodnevnimi aktivnostmi, prej se bo bolečina ublažila.


prim. mag. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med.Splošna bolnišnica Maribor

Oddelek za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin

Ali ste vedeli

Bolečine kolenskega sklepa v predelu pogačice ali pod njo so navadno posledica njegovih poąkodb in prekomernih obremenitev pri ąportu ali ąibkosti stegenskega miąičja .

Akutne bolečine v kriľu nastanejo pri nategu obhrbteničnih miąic in vezi, slabi drľi, čezmernih ąportnih obremenitvah, zdrsu medvretenčne ploąčice, ki pritisne na okoliąki ľivec, čezmerni telesni teľi ali nosečnosti.
Vaje za raztegovanje hrbteničnih miąic


_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Najpogostejši vzroki za bolečino v križu



1. Nateg križa

Nateg križa največkrat povzroči poškodba mehkih obhrbteničnih delov. Je mehanično povzročen krč obhrbteničnih mišic, ki nastane kot posledica prevelike telesne obremenitve, dvigovanja težjega predmeta, posledica padca, nenadnega zanihanja hrbtenice pri prometni nesreči in podobno. Lahko je tudi posledica slabe drže ali prisilnega položaja na delu. Že sama bolečina povzroča krč mišice, krč povzroči slabšo prekrvavitev, s tem se zmanjša oskrba s kisikom, tako stanje pa spet povzroča bolečino.

2. Zdrs medvretenčne ploščice

Zdrs medvretenčne ploščice, ki je običajno posledica degenerativnih sprememb ali sprememb staranja, lahko sprožijo poškodba, nepravilen, lahko že majhen gib v križnem delu hrbtenice, sunek pri smučanju, dvig bremena. Zdrsnjena medvretenčna plošča pri tem draži in utesnjuje živčne korenine, kar sproža hude bolečine v križu, s sevanjem v eno ali obe nogi z občutkom pečenja ali omrtvičenosti.Stanje včasih poslabša že samo kihanje ali kašljanje. Dokler s preiskovalnimi metodami ne dokažemo vzroka bolečin v križu, ki sevajo tudi v kolk in nogo, govorimo o lumboishialigiji ("išiasu"), za katerega je najpogostejši vzrok prav zdrs medvretenčne ploščice.

3. Degenerativne spremembe križa

To stanje je pogosto pri osebah, starejših od 50 let. Najpogostejši vzročni dejavniki teh sprememb so ponavljajoče majhne poškodbe. Vzrok pa je tudi degenerirana medvretenčna plošča, ki izgubi elastičnost in se tanjša, ta pa zmanjša gibljivost križne hrbtenice in pospešuje nastanek zakostenitev ali kostnih izrastkov. Ti lahko pritiskajo na živčne korenine ali ožijo hrbtenični kanal. Bolečina v križu ni vedno v sorazmerju z rentgenskimi izvidi: na rentgenskih posnetkih lahko najdemo obsežne kostne izrastke, ki ne povzročajo bolečin in nasprotno - ob močnih bolečinah v križu je lahko rentgenski izvid skorajda brez posebnosti.

Franc Beigot dr. med.
specialist splošne medicine
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[BOČO]

Pozdravljeni


Imam 26 let in velike težave s križem. Rojen sem v Beogradu, več kot deset let sem treniral nogomet. Največji razlog za prenehanje treniranja je KRIŽ. V Srbiji sem že kot mladinec (18 let) začutil prve težave s križem. Bolečina se je nahajala na levi strani križa in se je spuščala v levo nogo. Obiskoval sem 14 dnevno terapijo, vendar mi ni pomagala. Prijatelj mi je predlagal, da bi skupaj odšla do kiropraktika v bližini Beograda. Ker mi drugega ni preostalo sva odšla in neverjetno, starejši gospod mi je pomagal, da sem po njegovem obisku zelo hitro okreval in začel trenirati po treh dneh. Naročil mi je, da vsaka dva meseca hodim na kontrole, tudi če nimam nobenih težav. Tako sem tudi storil, vse dokler nisem prišel živet v Slo. V Sloveniji je na začetku bilo vse dobro, vse do enega treninga, na katerem sem se zopet poškodoval. Bil sem odsoten dva meseca z igrišča, specialist me je poslal na fizioterapijo, ki traja deset dni, ni pomagalo. Po tistem sem imel še večkrat težav, vendar niso bile tako hude kot sedaj. Dva dni nazaj sem v službi (šofer v hotelu) začutil bolečino v desni strani križa, bolečina ni šla v nogo. Sodelavcu sem povedal, da že dolgo časa nisem začutil bolečino kot sedaj. Pripeljal sem se do doma in situacija se je poslabševala , vse do večera, ko me je žena mogla dobesedno pripeljat do postelje. Zaspal sem dokaj hitro in kadar sem zjutraj vstal sem imel občutek, da se je stanje izboljšalo. Vendar sem se motil, eden nepravilen gib in nisem upal niti naprej, niti nazaj. Kot da me je paraliziralo in zraven grozna bolečina v desni strani. Tako kot je sedaj ni bilo še nikoli, tudi kadar sem treniral. Drugi dan (danes) sem obiskal zdravnico in mi je dala injekcijo proti bolečinam in še prepisala 3xIBUPROFEN 600mg/dan. Rekla je, da je še prezgodaj in da moramo počakati vsaj 7 dni za specialista, kateri nič drugega ne more narediti, razen tega, da me pošlje na 10 dnevno terapijo. Če mogoče kdo ima podobne izkušnje, prosim za nasvet ,kako lahko čimprej ukrepam. Ali bi magnetna resonanca lahko kaj pokazala?
Hvala vsem za pomoč!!!
_________________
BOBO

[marjan]

[BOČO]

G.Marjan hvala za nasvet.
_________________
BOBO

[marjan]

Vretenca

Koščeno ogrodje hrbtenice sestavlja 33 vretenc, ki jih delimo v tri skupine s specificno obliko: 7 vratnih, 12 prsnih in 5 ledvenih. Klinasto oblikovano križnico in repu podobno trtico na koncu sestavlja vec medsebojno zraslih vretenc.

Značilna oblika hrbtenice s tako imenovanimi fiziološkimi krivinami se oblikuje v prvem letu človekovega življenja. Gledano od strani ima hrbtenica obliko velike crke S. Na njej se loci vratna vbočenost (lordoza), prsna izbočenost (kifoza) in ledvena vbočenost (lordoza). Gledano od zadaj ima zdrava hrbtenica ravno obliko. Trdnost ji dajejo vezi in mišice, s katerimi tvori celoto. Brez teh vezi in mišic bi se hrbtenica zaradi velikega pritiska v medvretenčnih ploščicah razširila daleč čez fiziološke meje. Različna zgradba posameznih delov hrbtenice odgovarja njeni vlogi in namenu v posameznem predelu, npr.: močno razvita ledvena vretenca so potrebna, da bi zmogla velike obremenitve ledvene hrbtenice.

Vretenčni sklepi

Vretenca povezujejo vretenčni sklepi. Vsako vretence ima štiri sklepe; dva ga povezujeta z vretencem nad njim, dva pa s tistim pod njim. Posamezni hrbtenični sklepi nimajo velikega obsega gibljivosti, medsebojno povezani pa omogočajo veliko gibljivost hrbtenice: dovoljujejo upogibanje nazaj, sukanje ali pripogibanje naprej. Vretenčni sklepi tudi preprečujejo, da bi vretenčna valjasta telesa, ki so postavljena eno na drugo kot kocke, zdrknili drugo proti drugemu. Kot vsak sklep tudi vretenčnega obdaja kapsula. Sklepne ploskve kot nekakšna blazina prekriva tanka plast hrustanca. Med sklepnimi ploskvami je kapljica tekočine – sklepnega maziva.

Okvare na vretenčnih sklepih nastajajo zaradi nepravilne drže, preobremenitve ali ukrivljenosti hrbtenice. Še posebej občutljivo se vretenčni sklepi odzivajo na hkraten zasuk in obremenitev hrbtenice, če se na primer med dviganjem težkega predmeta tudi obrnemo. Ob nenadnem in neobičajnem gibu se prizadeti vretenčni sklep zatakne, kar obcutimo kot hudo bolecino. Tudi akutni ledveni usek ('heksenšus') lahko nastane zaradi motnje v vretenčnih sklepih.

Medvretenčne ploščice

Med dvema vretencema leži hrustančna blazinica, imenovana medvretenčna ploščica. Zgrajena je iz čvrstega prožnega hrustanca, ki se na pritisk nekoliko vda in tako ublaži udarce ali sunke. Po obliki spominja na disk. Na zunanji strani jo obdaja vlakninast obroč, v sredini pa leži zdrizasto jedro. Tega ni mogoce stisniti, lahko pa spremeni obliko. To omogoča natančno uravnavanje gibljivosti vretenčnih teles. Med medvretenčno ploščico in vretenčnima telesoma je tenka plast hrustanca, prek katere prihajajo v ploščico hranilne snovi. Ker medvretenčna ploščica vsebuje veliko vode, se mora preskrbovati s tekočino, če hoče ostati elastična. Pri obremenitvi, npr. pri stanju ali hoji, se iz njih iztisne tekočina, pri ležanju ali na pol ležečem sedenju pa se znova napolni. Če zdrizasto jedro izgubi preveč vode, postane ohlapno, se pomanjša in otrdi. Tako izgubi del svojih blažilnih lastnosti. Stalna obremenitev hrbtenice povzroči, da medvretenčne ploščice izgubijo vodo. Medvretenčni prostor se zniža in tu ležijo korenine pojava, da je človek zvečer dva centimetra nižji kot zjutraj, po nočni fazi počitka.

Ob rojstvu je osemdeset odstotkov medvretenčne ploščice sestavljeno iz vode. Z leti ploščice izgubijo vodo in postanejo bolj toge. Zato so starejši ljudje manjši. To je vse del naravnega procesa staranja, čeprav je lahko zaradi nestabilnosti v hrbtenici in vnetij ta proces pri nekaterih ljudeh boleč.

Hrbtenične vezi

Hrbtenico utrjujejo številne krepke vezi. Prednja vzdolžna vez obdaja hrbtenico po vsej dolžini kot nogavica. Tudi zadnja vzdolžna vez poteka od zgoraj navzdol po vsej hrbtenici. Med vretenčnimi koščenimi loki, sklepnimi izrastki in prečnimi odrastki vretenčnih valjastih teles so napete še dodatne prožne vezi. Hrbtenico torej držijo v 'formi' hrbtenične vezi.

Mišičje

Da se lahko ob delovanju Zemljine privlačnosti držimo pokonci in gibamo hrbtenico, potrebujemo krepke mišice. Obračanje nam omogočajo majhni mišični snopi, ki potekajo od enega vretenca do drugega ali do prvega nad njim. Prek malih mišic so napete dolge hrbtne mišice, ki potekajo levo in desno od hrbtenice in jo držijo pokonci. Posebej krepko so razvite mišice v obmocju vratnega in ledvenega dela hrbtenice.

Tu so še trebušne mišice: poševni in ravni mišični snopi, ki delujejo kot dober steznik in držijo hrbtenico pokonci. Bolj ko so trebušne in hrbtne mišice krepke, bolj trdna je tudi hrbtenica. Zaradi ohlapne trebušne stene črevesje zdrkne naprej in ledveni del hrbtenice se še bolj ulekne. Posledica tega je bolezensko uleknjen križ (lordoza).


Kaj je 'Hernia disci'?

'Hernia disci' pomeni zdrs medvretenčne ploščice. Hrustančne medvretenčne ploščice, ki ločujejo sosedna vretenca, sestavljata trdni zunanji obroč in zdrizasta sredica. Obraba ploščice zaradi staranja ali močan pritisk lahko povzročita raztrganino v zunanjem obroču, tako da sredica zdrsne skozenj in pritisne na živčno korenino. Če težav ni mogoče omiliti s počitkom, je potreben kirurški poseg.

Kaj je 'išias'?

Pritisk zdrsnjene medvretenčne ploščice na korenino bedrnega živca (lat. Nervus ischiadicus) povzroči bolečino, ki je navadno omejena na zadnjico in stegna (išias). Redkeje je vzrok išiasa tumor, absces, mišični krč ali zgolj sedenje v nerodnem položaju. Pritisk na bedrni živec, ki je največji živec v telesu, lahko povzroči bolečino, ki se od zadnjice in stegna širi navzdol po nogi do stopala. V hujših primerih lahko povzroči tudi odrevenelost in mišično slabost prizadetega dela.

Kaj je 'mikrodiskektomija'?

To je operacija, s katero omilimo bolečino, ki jo povzroči zdrs medvretenčne ploščice. Pri tej operaciji napravi kirurg v hrbet majhen vrez. S pomočjo posebnega operacijskega mikroskopa in škarjam podobnega inštrumenta odstrani zdrknjeno tkivo.

Koliko pritiska prenese medvretenčna ploščica?

Z meritvami lahko izračunamo tlak, ki pritiska na ploščice. Odvisen je od telesne teže, zunanjega zračnega pritiska ter tonusa elastičnih vezi in mišic:

--pri ležanju na hrbtu na medvretenčne ploščice v ledvenem delu hrbtenice pritiska približno 25 kg.
--če stojimo, medvretenčne ploščice bremeni 100-kilogramski tlak.
--Pri sedenju z vzravnanim hrbtom nastaja 140-kilogramski tlak, če pa je hrbet močno ukrivljen, obremenitev lahko naraste tudi tja do 185 kg.

- Številke torej kažejo, da so medvretenčne ploščice znatno bolj obremenjene, kadar sedimo, kot pa tedaj, ko stojimo ali ležimo. Zato je pomembno, da medvretenčne ploščice, predvsem po dolgotrajnem sedenju, vedno znova razbremenimo.
- Pri dviganju 50 kilogramov v pravilni drži, torej z vzravnano hrbtenico, znaša obremenitev več kot 200 kg – zdrave medvretenčne ploščice tak pritisk lahko za kratek čas prenesejo brez posledic.
če pa dvignemo enako breme z ukrivljeno hrbtenico, nastane več kot 700-kilogramski pritisk.
- Take obremenitve pa medvretenčne ploščice ne morejo prenesti. Da jih ne bi prej ali slej resno poškodovali, je nujno potrebno, da bremena dvigamo in nosimo pravilno.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Lajšanje bolečin

Kako naj ravnam, ko začutim bolečino v križu?

Bolečino si skušamo olajšati s segrevanjem ali hlajenjem bolečega mesta. Če bolečina ne mine, si lahko pomagamo tudi z analgetiki, ki jih dobimo brez recepta v lekarni. Poleg tega si lahko pomagamo tudi z masažo ter vajami za krepitev in sproščanje hrbtnih mišic. Pomembno je tudi, da se naučimo pravilne drže in poskrbimo za to, da bo naša hrbtenica imela primerno oporo predvsem v ledvenem delu. S primernim vzglavnikom in ležiščem poskrbimo, do bo naša hrbtenica tudi med spanjem imela pravilno lego, saj se naša hrbtenica lahko le v pravilni legi med ležanjem razbremeni in si nabere novih moci.



Če že imate bolečine v hrbtenici, prosite svojega zdravnika, naj vas temeljito pregleda in napravi rentgensko sliko. Šele na podlagi teh izvidov vam bo vaš zdravnik ali fizioterapevt najlažje svetoval, katere vaje so najprimernejše za vas. Če bolečin v hrbtenici nimate, so načeloma primerne vse raztezne vaje in vaje za moč. Pomembno je le, da z vajami takoj prenehate, če pri tem začutite bolečine.


Težave s hrbtenico postajajo vsakodnevna nadloga današnjega časa.
Statistično je dokazano, da nas je v civiliziranem svetu več kot tretjino takih, ki smo vsaj enkrat v življenju že okusili bolečino v hrbtenici. V zadnjem stoletju so se težave s hrbtenico zaradi spremenjenega načina življenja, stereotipnih delavnih opravil, ki se ponavljajo daljše obdobje, prisiljene drže telesa, dolgotrajnega sedenja in podobno začele množiti. Bolečine v hrbtenici zelo pogosto povzročajo ne samo izostanek z dela in manjši osebni dohodek, temveč tudi nezmožnost aktivnega življenja. Zato si vsakdo želi čimprejšnjo vrnitev v družbo zdravih in sposobnih. Bolečina v hrbtenici ni le osebni problem posameznika, ampak je problem celotne družbe, ki izgublja številne delovne ure in narodni dohodek, da o katastrofalnih stroških zdravljenja niti ne govorimo.

Vsi, ki nas pestijo bolečine v hrbtenici, si želimo, da bi nas nehalo boleti in da bi naša hrbtenica spet postala normalno sposobna za vsakdanje življenjske obremenitve. Zdravljenje samo je odvisno od vzroka in obsežnosti okvare, za ponovno usposobitev hrbtenice za normalne obremenitve pa lahko in tudi moramo največ narediti sami.

Bolečine v hrbtu
Bolečine v hrbtu lahko razdelimo v tri skupine:

Akutne bolečine
Akutne bolečine v hrbtu so danes močno razširjen problem. Pojavijo se nenadoma ali pa se počasi stopnjujejo. Trajajo lahko več dni ali nekaj tednov. Večinoma nastanejo zaradi preobremenjenosti gibalnega aparata. Pojavijo se tako pri zlomih in vnetjih kot pri naprezanju mišic in kosti, posebej pri tistih, ki se ne vajeni lotijo raznih fizičnih naporov.

Kronične bolečine
Te so kompleksnejše narave. Bolečine trajajo nekaj mesecev. Natančnega vzroka ni mogoce najti, lahko pa jih pripisujemo nepravilni obliki hrbtenice, okvari medvretenčnih ploščic ali znamenjem obrabe. Pogosto se pojavijo pri boleznih kot so artritis, osteoartritis, ukrivljenost hrbta, nepravilnih hrbteničnih krivinah ali pri pomanjkanju kostnih mineralov. Drugi vzroki so npr. prevelika telesna teža in slaba telesna drža. Dodatno jih lahko poslabšamo s stresom ali psihičnimi obremenitvami.

Ponavljajoče se bolečine
Vedno znova se redno ali neredno pojavljajo. Vzrokov je več. Najpogostejši je slaba drža, ki je posledica opravljanja statičnega dela, v kombinaciji s prevelikimi obremenitvami, psihične obremenitve ali pomanjkanja treninga mišic.
Vzroki za bolečine

Večina ljudi nas je že od malih nog navajeno veliko sedeti in se premalo gibati – navada, ki se je kot odrasli ne otresemo. Dan sodobnega cloveka je približno tak: potem, ko smo sedeli pri zajtrku, sedimo v avtu ali javnih prometnih sredstvih. Dan prebijemo na delavnem mestu sede in to v nespremenjeni enostranski drži. Kratek opoldanski odmor presedimo v menzi. Po delu sedimo pred televizorjem, za stalno mizo v gostilni, v okrepčevalnici ali v gledališču, preden končno ležemo v posteljo. Dodatno svoji hrbtenici škodujemo s tem, ko se z avtom odpeljemo skoraj do nabiralnika in po nakupih, tekoče stopnice in dvigala pa nam prihranijo hojo po stopnicah. Vse manj se torej gibljemo, naše telo pa potrebuje redno, dejavno gibanje, do bo ostalo zmogljivo in zdravo.


Težav s hrbtenico pa ne povzroča samo dolgotrajno sedenje ali pomanjkanje gibanja, temveč tudi poklici, povezani z velikimi obremenitvami: z nenehnim dviganjem in prenašanjem bremen ter sklanjanjem. Še posebej škodljiva so dela z enoličnimi in ponavljajočimi se gibi, kot jih mora na primer opravljati delavec za tekočim trakom ali blagajničarka.


Znano je tudi, da čezmerna teža obremenjuje hrbtenico in gibalni aparat, torej kosti, mišice in sklepe. V daljšem časovnem obdobju postane pritisk na kosti in medvretenčne ploščice prehud, saj mišice in vezi ne opravljajo le svoje normalne naloge – držati hrbtenico pokonci – temveč jim čezmerne telesna teža naprti še dodatno breme.


Manj znana je povezava med kajenjem in težavami s hrbtenico. Iz raziskav pa vemo, da so kadilci veliko pogosteje nagnjeni k okvaram medvretenčnih ploščic in bolečinam v hrbtu kot nekadilci. Vzrok je nikotin, ki je za žile zelo škodljiv, saj jih zožuje in s tem močno ovira preskrbo tkiv s hranilnimi snovmi.

Že dolgo tudi vemo, da duševne obremenitve in stres vplivajo na telo. Veliko nas čustven stres prestreza s svojimi mišicami, posebno z mišicami vratu in ramen in ta stres morda poznate kot glavobol z napetostjo, ki se začenja v zatilju, od tam pa se seli navzgor in navzdol. Bolečine v zatilju, križu in nekateri glavoboli so pogosti odzivi na močan pritisk naše družbe, da bi morali biti čim bolj učinkoviti, oziroma na stres in preobremenjenost v vsakdanjem življenju, ki se jim le redki uspejo izogniti.

Lajšanje bolečin
Za lažje razumevanje delovanja našega telesa ter vpliva hrbtenice na funkcionalnost delov telesa vam želimo s sliko prikazati katero vretence vpliva na kateri del telesa. Tako se boste bolje zavedali koristnosti razgibavanja hrbtenice in s tem boljše prekrvavitve medvretenčnih ploščic.

Vratna vretenca (cervikalna) imajo vpliv na območje glave, prsna vretenca (torkalna) na predel od ramen, pljuč in trebuha do ledvic ter tankega črevesja, ledvena vretenca pa na spodnji del, kot so debelo črevo, uroginekološki organi, kolki, noge in stopala. Brez vpliva ni niti zakrneli del repa, trtica, saj vpliva na debelo črevo in kolke.

VRETENCA in PODROČJA

Klikni na sliko !



VRETENCA................................PODROČJA

C1-- Dovajanje krvi v glavo, lasišče, hipofizo, kosti obraza, možgani, notranje in srednje uho, simpatični živčni sistem

C2-- Oči, vidni živec, slušni živec, sinusi, mastoidne kosti, celo

C3-- Obraz, zunanje oho, kosti obraza, zobje, obrazni živci

C4-- Usta, Evstahijeva troblja, ustnice, usta

C5-- Glasilke, vratne žleze, žrelo

C6-- Vratne mišice, ramena, mandeljni

C7-- Ščitnica, zbadanje v ramenih, laket

Th1-- Roke od lakta navzdol, vključno s pestmi, sklepi in prsti, požiralnik

Th2-- Srce vključno z zaklopkami, osrčnikom, in koronarnimi arterijami

Th3-- Pljuča, bronhiji, popoljučnica, prsni koš, dojke, bradavice

Th4-- Žolčni mehur in skupno izvodilo

Th5-- Jetra, solarni pleksus, kri

Th6-- Želodec

Th7-- Trebušna slinavka, dvanajsternik
Th8-- Vranica, prsna prepona

Th9-- Nadledvične žleze

Th10-- Ledvici

Th11-- Ledvici, sečevod

Th12-- Tanko črevo, jajcevodi, obtok limfe

L1-- Debelo črevo, dimeljski obročki

L2-- Slepo črevo, trebuh, zgornji del nog, slepič

L3-- Spolni organi, moda in jajčniki, sečni mehur, koleno

L4-- Prostata, mišice spodnjega dela hrbtenice, bedrni živci

L5-- Spodnji del nog, sklepi, stopala, prsti, kite
SACRUM Kosti kolka, stegna,
COCCYX Danka, anus, srbečica

1. Pravilni položaji pri delu in počitku
Hrbtenico moramo varovati pri delu in počitku. Ker je hrbtenica najmanj obremenjena, kadar ima svoje naravne krivine, skušajmo tak položaj obdržat pri vseh dnevnih opravilih. Še posebej moramo biti pozorni pri vstajanju s postelje, dvigovanju bremen in sedenju.

a) Ležanje


Ker prespimo tretjino življenja, je dober vzglavnik in pravo ležišče zelo pomembno za preprečevanje nastanka bolečine. Za ljudi, ki že imamo bolečine v hrbtenici, pa je dobro ležišče in vzglavnik pomembna podpora pri zdravljenju bolečine.

Hrbet se najbolje sprosti leže; mišice, potrebne za pokončno držo ne delajo, pritisk na medvretenčne ploščice, vretenčna telesa in sklepe pa popusti. Kljub temu se mnogi zjutraj zbudimo z bolečinami v vratu, glavobolom ali mravljinčenjem v rokah ali prstih. Vzrok za težave je največkrat neprimeren vzglavnik.



Ob akutni bolečini v križu je pomembno predvsem, da za nekaj dni razbremenimo hrbtenico, kar dosežemo z ležanjem v razbremenilnem položaju. Ko ležimo na hrbtu, je pomembno, da nam naš vzglavnik nudi anatomsko oporo, torej da ima naša hrbtenica obliko črke 'S' gledano s strani. Pod kolena si podložimo blazino. Tudi pri ležanju na boku, nam mora naš vzglavnik nuditi anatomsko oporo, torej da ima naša hrbtenica obliko ravne črte, gledano od zadaj. Boleča noga naj bo zgoraj, pokrčite jo v kolku in kolenu ter jo podložite z blazino.

Po počitku pa seveda ne pozabimo na pravilno vstajanje. Preden vstanemo, se izdatno pretegnemo. V postelji se najprej obrnemo na bok, skrčimo nogi in ju položimo čez rob postelje. Dvignemo se z rokami in se usedemo. Nogi položimo na tla in vstanemo.

b) Sedenje


Za pravilno sedenje si zberimo trd sedež s primerno visokim naslonom. Sedimo vzravnano. Poskrbimo, da bo naša hrbtenica imela pravilno oporo v ledvenem delu. Za to si lahko omislimo ortopedsko oporo hrbtu Terapeutika, ki bo naši hrbtenici zagotavljala pravilen položaj ter ji nudila oporo v ledvenem delu. Zadnjico pomaknemo nazaj do roba stola. Stopala položimo na tla.

Tudi pri vstajanju in sedanju moramo hrbtenico obdržati kar najbolj pokončno. Med vstajanjem moramo imeti hrbtenico ravno, gornji del telesa nagnemo nekoliko naprej in se po možnosti opremo na naslonjali. Če teh ni, lahko za oporo uporabimo koleno. Ko sedamo, moramo paziti da bo ostala hrbtenica pri sedanju zravnana in stabilna; nikar si ne dovolimo preprosto pasti na sedež.

c) Dvigovanje in nošenje bremen

Pri dviganju je pomembno, da breme spravimo čim bliže k telesu. Dvigujemo iz čepečega položaja, obrate delamo s koraki in pri tem ves čas vzdržujemo vzravnani položaj. Pri nošenju bremen je pomembno, da si bremena čim bolj enakomerno porazdelimo v obe roki, tako da se hrbtenica ne nagiba v eno ali drugo stran.

d) Gospodinjska opravila


Pri likanju ali pomivanju posode je pomembno, da je naša delovna površina naravnana tako visoko, da se hrbtenica ne krivi. Pomagajmo si z nizko pručko, na katero med delom postavimo eno nogo. Če nimamo te možnosti, lahko svojo hrbtenico razbremenimo tako, da se pred našo delovno površino postavimo razkoračeno in z eno nogo naprej, ali pa če nekoliko pokrčimo kolena in se s trebuhom naslonimo na delovno površino.

2. Alternativna medicina

Masaža pospešuje prekrvavljenost tkiva in uravnava napetost mišic. S tem lahko odpravimo mišične krče in zakrčenost mišic. Priporočamo tudi masažo s šentjanževim cvetjem, namočenim v olivnem olju.

Pri elektroterapiji nastaja toplota. Ta pospešuje prekrvavitev, draži in s tem blaži bolečine. Najpogosteje uporabljajo tako imenovano protibolečinsko stimulacijo živcnih vlaken. Pri tem se s pomočjo posebne naprave z elektrodami po koži bolnika pretaka električni tok nizke jakosti.

Masaža refleksnih con izhaja iz domneve, da se na stopalu odraža podoba celotnega organizma. S pritiskanjem ali masažo naj bi lahko vplivali na posamezne organe ali predele telesa. Terapevt naj bi z masažo ustrezne refleksne cone odstranil blokade (hrbtenici pripadajoči segmenti so na notranji strani stopala).

Pri išiasu se lahko poslužite tudi ročnega zdravljenja. S kiroterapijo in osteopatijo poizkušajo s posebnimi prijemi odstraniti blokade na vretenčnih sklepih.

S kitajsko akupunkturo lahko pri revmatičnih težavah sproščamo blokade in odpravljamo zakrčenost mišic. Izvajamo jo na točkah različnih meridianov, večinoma na meridianih debelega črevesa, žolčnika, vranice in trebušne slinavke ter na meridianu trojnega grelca.

3. Naravno zdravljenje

Pri kroničnih bolečinah v hrbtu lahko z gretjem ublažimo bolečine in odpravimo zakrčenost mišic. To lahko opravimo s toplimi in blatnimi kopelmi ali obkladki, povitki s fangom, obsevanjem z infrardečimi žarki, hipertermijo in vročimi krompirjevimi povitki.

Ena novejših vodnih terapij je hoja v vodi. Po tej metodi, se v vodi razbremenjujemo in sproščamo. Po topli vodi, ki nam sega do prsi ali vsaj do trebuha, hodimo hitro in kar se da velikimi koraki. Primeren je bazen za vodno fizioterapijo s segreto vodo. Vodna terapija je v primerjavi z navadno terapijo primernejša za bolnike s previsoko telesno težo, ker del teže prevzame voda in razbremeni hrbtenico in sklepe. Varianta te terapije je vodna aerobika. Te vztrajnostne vaje so hrbtenici prijazne in krepijo mišice, kite in vezi.

4. Športne zvrsti, ki hrbtu prizanašajo

Gibanje je sicer res najboljše, toda pomembna je pravilna izbira gibanja, športa ali gimnastike, da ne boste poškodovali hrbtenice in sklepov. Kdor redno teče po več kilometrov in pri tem napačno obremenjuje sklepe, utegne imeti z njimi prej ali slej težave.

Hoja in tek po mehkem prožnem terenu pomenita idealno izravnavo za 'trpinčeno' hrbtenico. Hodite in tecite s čim bolj zravnano hrbtenico, ramena potisnite nekoliko nazaj (ne dvigajte jih!) in dihajte enakomerno. Pri hoji in teku pazite, da boste stopali na celo stopalo in ga potem mehko odvili – mehki, prožni gibi so za sklepe najboljši. Pomembni so dobri čevlji in udobna, zračna oblačila.

Pravilna gimnastika je blagodejna za hrbtenico, mišice in sklepe, enako velja za ples – vse zvrsti klasičnih in standardnih plesov – seveda v pokončni drži! Če vas boli hrbet, se odpovejte jogi in tistim vrstam gimnastike, katerih posledica je ekstremna gibčnost hrbtenice in sklepov.

Plavanje velja za najboljši šport za preprečevanje težav s hrbtenico; številnim bolnikom z bolečinami v križu priporočajo redno plavanje, saj je hrbtenica v vodi res optimalno razbremenjena. Kolesarjenje je odlično za srce, krvni obtok, dihanje in mišice nog. Pri kolesarjenju pazite, da bo hrbtenica čim bolj vzravnana. Zato je še vedno najbolj primerno kolo z visokim krmilom.

Izogibati se morate vsem športom, pri katerih je treba izvajati nenadne, sunkovite gibe, in tistim, ki preobremenjujejo hrbtenico.

5. Sprostitvene vaje

Učenje pravilne drže in program vadbe sodita skupaj. Načeloma so vaje za boleč hrbet primerne za vsakogar.

Če ste zdravi in nimate nobenih težav s hrbtenico, so raztezne vaje in vaje za moč najboljša preventiva.

Če ste starejši od 45 let in že dolgo niste bili telesno dejavni, je predhodna zdravniška preiskava nujna. Pri ženskah v meni ali po njej bo zdravnik ugotovil, ali jih ogroža osteoporoza oziroma jo ženska že ima.

Če imate pogosto bolečine v križu ali zatilju, če trpite zaradi kroničnih bolečin v hrbtu ali ste zaradi njih že bili oprerirani, lahko delate vaje samo z izrecnim dovoljenjem zdravnika.

Pri vajah ne bodite prevec ambiciozni!
Še zlasti ne, če že dolgo niste bili telesno dejavni.



Če vam kakšna vaja kljub temu povzroča težave, vadbo opustite in pojdite k zdravniku.


http://postimage.org/image/8negtv2c/



Privoščimo naši hrbtenici najboljše
Izkaznica O nas

Conmed d.o.o.
Kurirska pot 20
1360 Vrhnika

Tel: +386 1 75 05 222
Fax: +386 1 75 05 444
GSM: +386 41 919 580

E-mail: info@conmed.si









_________________
Lep pozdrav
Marjan

[robbie]

sam sem imel podobne tezave.
Ze kar nekaj casa me mucijo bolicine v krizu, ki se izrazito pojavljajo med spanjem.Zaradi tega sem zamenjal ze vec razlicnih jogijev,od bolj mehkih do bolj trdih,vendar bolicine so se se vedno pojavljale.Kupil sem si ob mocnem nasprotovanju zene celo vodno posteljo,placal par 1000 evrov,vodna postelja ne pomaga nic,se sreca da sem jo lahko prodal naprej ! Pred kratkim sem o teh bolecinah,ki se mi pojavljajo razpravlaj s kolegom in on mi pove,da je imela njegova zena podobne bolecine ,vendar si je preko internetne trgovine kupila neke magnete,ki jih nosi in da bolecin nima vec.
Temu nisem posvecal velike pozornosti oz.sploh nisem verjel,hkrati sem pa zaradi teh bolecin iskal vse mozne resitve, da se jih resim.Tako sem cez nekaj poklical kolega,naj mi pove kako magnete in kje je to kupila njegova zena.Ko sem to preveril na internetu,sem se odlocil,da reskiram teh nekaj 10 evrov in si kupim se te magnete,itak sem za razlicne jogije porabil ze vec 100 evrov, za vodno posteljo pa par 1000,pa me kljub menjavi vseh teh jogijev se vedno boli kriz.
Tako sem si kupil te magnete,ko sem to dobil po posti in ko sem odprl in videl te mini magnetke,sem prvo pomislil,da je to en nateg.
Vendar, ze prvo noc, ko sem uporabil te magnete,bolecin ni bilo vec!
Nikoli nisem verjel takim mnenjam,sem se temu smejal,sedaj pa me je dobro izucilo. Ti mali magnetki,ne vem kaj naj recen,bilo kam grem in ko vem,da bom tam prespal , jih vzamem zraven !
Tudi zdravniki mi niso uspeli pomagati !

[Agronom]

[jana12]

Krema ne zdravi, pač pa olajša bolečino in omogoča lažje gibanje. Zmanjša otekline, pomaga pri bolečinah zaradi artritisa, bolečinah v hrbtu, vratu, sklepih, po zlomih in zvinih, pa tudi pri pikih insektov. Lepo diši in za razliko od tablet ne uničuje notranjih organov. Preverjeno deluje. Če koga zanima kaj več mi lahko piše na ZS.
V evropi je zadeva popolnoma nova, v ZDA pa se uporablja že 13 let predvsem med homeopati in kiropraktiki. Cena ni visoka, če pa ob naročilu dodate še kodo 552, dobite še dodatno brezplačno darilo.
http://www.rtpr.com/site/a6b61ef8
_________________
ob naročilu vpiši kodo 5522 za dodatno darilo

[marjan]

Nasveti ob bolečinah v križu


april 2012


Bolečine v križu nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, premalo gibanja, sedečega načina življenja in oslabljenega mišičevja.
Bolečine v križu oziroma hrbtenici so med najpogostejšimi bolečinami in vzroki za obisk zdravnika. Če jih doslej še niste občutili, ste pravi srečnež oziroma srečnica. Menda jih najmanj enkrat, še bolj verjetno pa velikokrat v življenju doživi prav vsakdo. Včasih je veljalo, da so imeli težave s hrbtenico ljudje, ki so opravljali težka fizična dela in starejši. Že dolgo to ne drži več, saj nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, premalo gibanja, sedečega načina življenja in oslabljenega mišičevja.

1. ULEŽIMO SE IN SE NE GIBLJIMO
Kadar začutimo bolečino v križu, ki lahko seva tudi v noge, se moramo takoj uleči ali usesti. Pogosta napaka pri posameznikih, ki se prvič spopadejo s to težavo je, da tega ne storijo. Seveda ne, ko pa vsi vemo, da je treba proti bolečinam v hrbtenici veliko gibati. A gibanje je zgolj preventiva, in to zelo dobra, kadar pa imamo bolečino, moramo hrbet razbremeniti.

2. KDAJ K ZDRAVNIKU?
Če je bolečina precej huda, moramo takoj k zdravniku. Ne čakajmo, da vse skupaj postane neznosno, saj nam bo to še podaljšalo okrevanje. Zdravnik nas bo oskrbel z zdravili proti bolečinam, če je zelo hudo, bomo dobili injekcijo ali celo blokado, morda nas bo napotil k specialistu. Ne poslušajmo nasvetov iz okolice, ki nas silijo v gibanje, ampak ležimo oziroma menjajmo sedeč in ležeč položaj, dokler je to mogoče.

3. PROTIBOLEČINSKI MAZILA, OBLIŽI, TABLETE
Če se bolečine nekako da prenašati, počivajmo in jih lajšajmo s protibolečinskimi sredstvi. Veliko bolj ko tablete, te so ponavadi kar močne in jih naši želodci težje prenašajo, pridejo prav mazila in obliži, ki jih namestimo ali namažemo na bolečem mestu. Med družinske člane razdelimo opravke in jim dopovejmo, da bo vse skupaj hitreje mimo, če bomo vsaj tri, štiri dni počivali.

4. VAJE ZA HRBTENICO
Če ne prej, se bomo ob prvih bolečinah zavedli, kako pomembno je zdravje in kako lepo je življenje brez bolečin. Zato med okrevanjem naredimo načrt, kaj vse bomo storili, da si bomo okrepili hrbtenico. V literaturi in na spletu poiščimo vaje za hrbtenico in se odločimo, da jih bomo začeli izvajati takoj, ko bo napad mimo. Vpišimo se v vodeno vadbo ali na tečaj joge ali pilatesa ali se obrnimo na bližnjo fizioterapijo. Tam bomo zagotovo zvedeli, kako pomembne so vaje za hrbtenico, in da nas že samo deset minut izvajanja teh vaj na dan lahko odreši hudega in neznosnega trpljenja ob akutnih ali kroničnih bolečinah. Predvsem pa potrebujemo strokovnjaka, ki nam bo pokazal pravilno izvajanje vaj.

5. KATERI ŠPORTI DA IN KATERI NE?
Med najboljšo dejavnostjo za utrjevanje hrbteničnih mišic je plavanje. Sicer vam bodo strokovnjaki svetovali hrbtno plavanje, a tudi s prsnim in kravlom ne bo nič narobe. Problem pa je, ker povsod ni bazenov, da bi lahko plavali vse leto, zato moramo telo okrepiti tudi drugače. Priporočene dejavnosti so: hoja, tek po mehkem terenu (izogibajte se asfalta), pilates, zmerna aerobika oziroma vse vrste aerobnih vaj, ples, nordijska hoja, tek na smučeh in kolesarjenje. Pri vseh bodimo zmerni in pazimo, da ne skačemo preveč in ne delamo rotacijskih gibov z zgornjim delom telesa. Šporne aktivnosti, ki jih medicina ne priporoča, so: tenis, kegljanje, metanje kladiva in kopja …

6. MASAŽA IN SPROŠČANJE
Če si lahko privoščimo masažo, poiščemo dobrega maserja in redno zahajamo k njemu. Terapevtska masaža namreč ugodno vpliva na oboleli del in kožo, mišični tonus in prekrvitev. Masiramo se lahko že takrat, kadar nas še rahlo boli. Če si ročne masaže ne moremo privoščiti, si lahko omislimo napravo za vodno masažo, v centrih dobrega počutja ji rečejo biserna kopel. Prijetna je tudi, če nimamo nobenih bolečin.

7. PREVELIKA TELESNA TEŽA?
Prevelika telesna teža povzroča veliko tegob, tudi bolečine v križu. Verjetno ni treba preveč razmišljati, zakaj. Samo predstavljajmo si, kako težko kosti hrbtenice nosijo pretežko telesno maso. Zato je treba resno premisliti in se spraviti k hujšanju. Na bolečine v križu vpliva tako neprimerna prehrana, ki slabi tudi kosti, kot premalo gibanja. Oboje je treba odpraviti in se posvetiti zdravemu načinu življenja. (en)

Jana št. 5 /2012
http://www.jana.si/zdravje/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[brezlj]

vse lepo razloženo, samo se je teh nasvetov res kar težko držat, če delaš v proizvodnji, služb pa danes ni ravno toliko, da bi jo menjal. Pa me zanima, če je res možno, da imam od teh tablet za bolečine v križu Panakea bistveno manjše bolečine, al gre bol za placebo efekt? no, sej v končni fazi mi je vsen, važn, da ne boli več tok

[marjan]

[slovenc1983]

vsem, ki imate težave oziroma bolečine v križu ali hrbtenici, priporočam valj za podporo ledvene hrbtenice - iziflex, podrobnejše podatke najdete na int. strani www.iziflex.si
meni je iziflex ogromno pomagal in mi še pomaga, resnično priporočam
srečno

[Mojca9]

Pozdravljeni,

zdravila za odpravo bolečin v križu niso prava izbira. Gre za to, da sicer hitro odpravimo to, ampak vzorki ostanejo. Treba je odpraviti vzroke! Sama sem imela kot mala skoliozo, kar precejšnjo, sem nosila steznik nekaj časa, potem so me kot najstnico ves čas spremljale bolečine v hrbtenici. Obiskala sem veliko specialistov, ki jih je toliko, da niti ne morem našteti...bi pa izpostavila manualno terapijo, ordinacijo, ki jo sem jo prvič obiskala pred 20 leti! takrat so delali le v ljubljani, zdaj pa tudi v MB, NG in MS. Manualni terapevti so zdravniki, specialisti ortopedi ina/ali nevrologi, z dodatno specializacijo manualne terapije. Gre za učinovito zdravljenje gibalnega sistema, vse, ki poznam, imajo zelo pozitivne izkušnje. Lahko poprašaš tudi zdravnika direktno preko foruma: http://www.mo-gy.si/man-medicina/forum/

Ali pobrskajte na: www.mo-gy.si

Lep pozdrav!