ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

DEMENCA


Kaj je demenca?

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80 odstotkov vseh demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Med pogostejše oblike sodi tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb na žilnem sistemu. Bolniki s to obliko demence imajo zvišan krvni tlak, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja. V anamnezi najdemo eno ali več možganskih kapi. Čeprav je ozdravljivih oblik demence zelo malo, možnost vedno obstaja. Zato je treba pri vsakem bolniku opraviti osnovne laboratorijske preiskave in izključiti organski vzrok bolezni.

Kdaj se bolezen pojavi?

Demenca je bolezen starosti. S starostjo se namreč tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1 odstotek ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60 odstotkov ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Pri tej obliki ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

Kako bolezen prepoznamo?

Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin, to je spomin za nedavne dogodke. Spremembe lahko opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci. Po drugi strani je spomin za oddaljene dogodke v začetku ohranjen in je prizadet šele v kasnejših fazah bolezni. Pogosto je prizadeta bolnikova orientacija, najprej v času in kasneje v prostoru. Bolezen prav tako spremljajo otežena sposobnost besednega izražanja, presoje, učenja novih vsebin, mišljenje je osiromašeno in togo. Že v začetni fazi bolezni, predvsem pa pozneje, se opisanim simptomom lahko pridružijo psihične motnje. Bolniki se osebnostno spremenijo. Z napredovanjem bolezni bolniki tudi telesno opešajo. Nič več niso sposobni opravljati osnovnih življenjskih aktivnosti in vse bolj potrebujejo pomoč drugih.

Vse motnje spomina niso demence

Starejši ljudje se včasih ne morejo spomniti določenega podatka (npr. imena), a jim ga po daljšem ali krajšem premisleku uspe priklicati v spomin. Te težave z leti običajno ne napredujejo in so del normalnega pešanja spominskih funkcij v starosti. V takem primeru govorimo o benignih motnjah spomina; v nasprotju z demenco, kjer tovrstne motnje niso prehodnega značaja in se bolnikovo stanje postopno slabša.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

K zdravniku moramo, ko se nam samim zdi ali nas drugi opozorijo, da smo začeli pozabljati. Najprej obiščemo osebnega zdravnika, ki nas po potrebi napoti k ustreznemu specialistu. Vzroki za motnje spomina so različni, lahko so normalen del starosti, lahko so povezane z depresijo ali drugimi psihičnimi motnjami, posledica jemanja določenih zdravil (nekaterih zdravil za lajšanje bolečin in anksioznih stanj) ali pa predstavljajo začetek in pojav demence. Pozorni moramo biti predvsem na spremembe, ki vplivajo na normalen potek vsakdana in z njim povezane aktivnosti ter z napredovanjem bolezni zahtevajo vse več pomoči, dokler ne privedejo v popolno odvisnost od druge osebe.

Kaj lahko naredimo sami?

Tudi v starosti sta priporočljivi čim večja psihična in telesna aktivnost. Raziskave kažejo, da intelektualno delo v starosti odloži pojav bolezni, tako da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer. Vsekakor velja omeniti uravnoteženo prehrano z zadostno količino mineralov in vitaminov ter dosledno izogibanje škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje. Tudi pri že ugotovljeni demenci je pomembno, da čim dlje ostanemo aktivni in se v okviru svojih zmožnosti ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas zanimajo.

Kaj lahko stori zdravnik?

Na voljo so zdravila, ki demence sicer ne zdravijo, upočasnijo pa njeno napredovanje in za nekaj časa lahko izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, zato je zgodnje odkrivanje bolezni zelo pomembno. Zdravilo uvede specialist psihiater ali nevrolog, pozneje pa ga lahko predpisuje tudi osebni zdravnik. Zdravila so varna in jih lahko jemljemo v kombinaciji z drugimi zdravili.

Kadar demenco spremljajo depresivno razpoloženje, anksioznost (tesnobnost, strah), nespečnost, razdražljivost in psihotične motnje, je potrebna uvedba antidepresivov in antipsihotikov. Anksiolitiki niso primerni za zdravljenje motenj v starosti, ker slabijo spominske funkcije.

Kako bolezen vpliva na svojce?

Treba je poudariti, da bolezen ne prizadene zgolj bolnika, ampak tudi bližnje, ki zanj skrbijo. Prva huda preizkušnja je soočenje z boleznijo in njenimi posledicami, z napredovanjem bolezni pa je skrb za obolelega vse bolj obremenjujoča, saj postaja povsem odvisen od tuje pomoči. Za bolnika je najbolje, da čim dlje ostane v domačem okolju, vendar je nastanitev v domu starejših občanov včasih neizogibna.

Pomoč svojcem
Skrb za obolelega predstavlja hudo psihično in fizično obremenitev, zato potrebujejo svojci veliko razumevanja in podpore. Seznanjeni morajo biti z značilnostmi in potekom bolezni, da lahko čim lažje in čim bolj kakovostno skrbijo za obolelega. V okviru Psihiatrične klinike v Ljubljani delujeta psihogeriatrična ambulanta in posvetovalnica za svojce bolnikov z demenco, združenje za pomoč pri demenci Spominčica pa organizira izobraževalni program, skupine za samopomoč in trikrat na teden svetovalni telefon.


--------------------------------------------------------------------------------



Ingrid Velikonja, dr.med.
Psihiatrična klinika Ljubljana




--

Kaj je demenca?

Po definiciji predstavlja demenca hujši upad ali celo izgubo intelektualnih in spominskih motenj. Izraz demenca izhaja seveda iz latinščine: de- upadanje + mens, mentis- razum. Ob omembi besede demenca bomo sicer najprej pomislili na zmanjšanje sposobnosti pomnenja, a demenca je veliko več kot zgolj motnja spomina. Večkrat mi svojci potožijo, da so spremembe v vedenju, mišljenju, pa tudi osebnostne spremembe pri bolniku z demenco tiste, ki jih bolj motijo kot pa same spominske motnje. Demenca je skupek različnih simptomov, ki posameznika pomembno prizadenejo na vseh področjih njegovega bivanja. V hujših oblikah bolezni postane sobivanje s takšnim bolnikom za njegove bližnje izredno naporno.

Najpogostejša oblika demence je počasi napredujoča degenerativna bolezen možganov imenovana Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja prototip vseh demenc. Ostale demence so redkejše: vaskularna demenca, demenca pri Parkinsonovi bolezni, demenca z Lewyjevimi telesci, frontotemporalna demenca, Huntingtonova bolezen in vse demence, ki se pojavljajo kot zaplet telesnih bolezni ali poškodb. Danes se vedno bolj uveljavlja koncept t.i. mešane demence, pri kateri ima bolnik znake degenerativne možganske Alzheimerjeve bolezni in spremembe možganov zaradi motenega možganskega krvnega pretoka hkrati. Ta oblika demence naj bi bila najpogostejša.

Kako prepoznamo demenoo?

Najzgodnejši znak je praviloma blaga motnja pozornosti. Bolnik ne zmore slediti pogovoru, posebno v večji skupini. Umika se družbi, pogosto z izgovorom, da je pač star in utrujen. Izgublja zanimanje za stvari, ki so ga do nedavnega veselile. Nato pridejo v ospredje pozabljivost, čustveni umik, pogosto tudi žalost in otopelost. V tej fazi je zelo težko ločiti začetno demenco od depresije. Vedno bolj so izražene spominske motnje. Bolnik pozabi, da pozablja! Velikokrat se ponavlja in večkrat ponovi že povedano. Če ga svojci na to opozorijo, postane jezen, odklonilen in nezaupljiv. In tu je glavna razlika med »normalnim« pozabljanjem in demenco: Če sami opazimo, da pozabljamo in smo do tega kritični, potem gre za »normalno« pozabljanje. Če pa nas na to opozarjajo drugi, potem je velika možnost, da gre za začetno demenco. Seveda je ta trditev zelo poenostavljena. Pogosto niti strokovnjak, psihiater, klinični psiholog ali v demence usmerjeni nevrolog, ne more ločiti med boleznijo in tistim, kar naj bi bilo še »normalno« pozabljanje.

Skratka: O demenci, ne glede na vzrok, govorimo tedaj, ko napredujoče slabšanje intelektualnih sposobnosti in spomina, pomembno zmanjša zmožnost sporazumevanja, logičnega mišljenja, zmožnost orientacije v času, kraju in prostoru. Bolnik z demenco ni sposoben samostojno skrbeti zase, postaja vedenjsko težaven, se izgublja, s svojim ravnanjem ogroža sebe in druge.

Koga prizadene demenca?

Demenca je bolezen starostnikov, saj gre za tako za degenerativne okvare možganov (Alzheimerjeva bolezen, demenca pri Parkinsonovi bolezni) kot za aterosklerotične spremembe (vaskularna demenca). Ocenjujemo, da 10% starostnikov med 65 in 70 leti trpi zaradi demence. Nato pa pogostnost s starostjo strmo raste. Tako ima demenco skoraj polovica starejših od 85 let. V državah evropske skupnosti živi 10 milijonov oseb z demenco. Ocenjujemo, da je v Sloveniji 25.000 oseb z demenco. Zaradi staranja prebivalstva pričakujemo, da se bo število oseb z demenco v naslednjih dvajsetih letih vsaj podvojilo.

Ali je upad spomina s starostjo neizogiben?

Nedvomno nam starost jemlje tako telesne kot duševno sposobnosti. Vsekakor se telesnega upada bolj zavedamo kot duševnega, saj je le-ta zaradi pridobljenih izkušenj vsaj bolj prikrit, če že ne počasnejši. Vse vemo, da povprečen človek doseže svoj vrh v doseganju hitrosti pri cca 22 letih, najmočnejši je nekaj let kasneje, najbolj vzdržljiv desetletje kasneje. Manj znano je, da je sposobnost brezhibnega učenja tujih jezikov, brez tujega naglasa, omejena na otroke do 12 leta starosti! A kljub temu se nas je večina naučila tujih jezikov, ko smo bili že v srednji šoli. Torej, sposobnost pomnenja s starostjo sicer upada, a trdim, da je ta upad malo pomemben, če možgane zaposlimo. Naj dodam, da povprečni človek v povprečnem dnevu s povprečno aktivnostjo »zaposluje« le 10% svojih (povprečnih) možganov!

Alzheimerjeva bolezen

Najpogostejšo obliko demence imenujemo po psihiatru Aloisu Alzheimerju, ki je pred skoraj 100 leti prvi opisal postopno, večletno upadanje intelektualnih in spominskih

sposobnosti pri svoji bolnici in jih, po bolničini smrti, povezal s spremembami na možganih. Postopen upad višjih živčnihj dejavnosti je povezan s postopnim propadanjem živčnih celic in povečano količino amiloida, zato to obliko demence imenujemo tudi degenerativno demenco. Praviloma se začne neopazno z motnjami priklica in kratkoročnega spomina (bolnik nam bo točno povedal od dogodkih iz mladosti, ne bo pa znal ponoviti treh besed po petih minutah, ne bo znal obnoviti dogodkov prejšnjega dne). V zgodnjem obdobju se bo motnje spomina zavedal in bo do njih kritičen. Kasneje pa tega ne bo več opazil in bo spominske vrzeli nadomestil z zgodbicami, ki se naključnemu poslušalcu slišijo popolnoma verjetne. V tem času se že pojavljajo tudi vedenjske spremembe, saj je bolnik pogosto potrt, manjka mu volje, nato pa zopet vzemirjen. Mišljenje postaja vedno bolj okorno, zgradba misli je poenostavljena, abstraktnega mišljenja je vedno manj sposoben. Besedni zaklad se zmanjša, pogosto ne najde besed, rekoč: »Daj mi tisto, no, tisto, za žeblje...«, ko ima v mislih kladivo itd. Za svojce najbolj moteče je, da izgubi orientacijo v prostoru in kraju. Odtava od doma in ne zna nazaj.

Vaskularna (žilna) demenca

Pred 50 leti so ugotovili, da se demenca, ki je posledica motnje v prekrvavitvi možganov, razlikuje od tiste, ki je posledica degenerativnih sprememb. Če se Alzheimerjeva demenca prične neopazno, je žilna demenca praviloma časovno povezana z možgansko kapjo. S ponavljajočimi se kapmi opažamo stopničasto slabšanje bolnikovega stanja. Zelo zgodaj v poteku bolezni so prizadete višje živčje sposobnosti, na primer motnje branja, pisanja, računanja, konstrukcije; pa tudi vedenjske in osebnostne spremembe. Bolnik nenadoma ni več tak, kot so ga svojci poznali. Pred tem vedno aktiven je sedaj potrt, brez volje, ali pa celo prepirljiv, takoj »eksplodira«. Spominske motnje so prisotne, a so zaradi drugih bolj opaznih motenj pogosto v ozadju.

Vaskularna demenca je skupek različnih sindromov, ki jim je skupen upad spoznavnih sposobnosti ob prisotnosti možganskožilnih bolezni in dejavnikov tveganja za možganskožilne bolezni. Razdelimo jo na multiinfarktno demenco (značilni so ponavljajoči se možganski infarkti, ki so jasno povezani s pojavom

demence), uniinfarktna demenca (infarkt je na »strateškem« mestu v povirju sprednje možganske arterije, v parietalnem režnju, talamusu, angularni girus), demenca mejnih področij (ishemično lezijo v mejnem področju žilnega povirja povzroči hemodinamski vzrok), lakunarna demenca (številni lakunarni infarkti – manj kot 1 cm veliki infarkti - kot posledica arterijske hipertenzije), vaskularna levkopatija z demenco (značilna je difuzna okvara bele možganovine, kar je v izvidu računalniške tomografije pogosto opisano kot pretočne motnje) in amiloidna angiopatija z demenco (lobarne krvavitve z difuzno okvaro bele možganovine s kortikalno in subkortikalno okvaro).

Vaskularna demenca je po pogostnosti za demenco Alzheimerjevega tipa na drugem mestu med demencami. V Evropi predstavlja 20% vseh demenc, na Japonskem pa kar 50%. Dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo, so enaki kot za druge možganskožilne bolezni: arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, kajenje, hiperlipidemija, bolezni srca. Ker gre za aterosklerotično bolezen. Zato je pogostejša pri moških in, seveda, pri starejših: v starosti 70-79 let je prevalenca v Evropi 1.5 – 4.8%, v starosti 80-89 let pa kar 2.8 – 16%.

Klinično so pri večini bolnikov poleg demence prisotni nevrološki simptomi in znaki spremljajočih možganskožilnih dogodkov: motnje govora, apraksija, agnozija, abulija, hipokineza, hemipareza, pseudobulbarna paraliza, motnje hoje, inkontinenca. Poleg spoznanih motenj so večji meri kot pri demenci Alzheimerjeva tipa prisotne motnje razpoloženja, vedenja, depresija, psihotična stanja.

Od preiskav so najpomembnejše nevroradiološke slikovne preiskave (CT, MR), kjer so vidni številni možganski infarkti, lakunarni infarkti ali pretočne motnje. Odsotnost nevroradioloških znakov možganskožilnih bolezni govori odločno proti možnosti vaskularne demence. Kot dodatne preiskave priporočajo ehokardiografijo, holter monitoring in angiosonografijo vratnih arterij.

Kako zdravimo demenco?

Demence Alzheimerjevega tipa ne moremo pozdraviti, lahko pa z zdravili upočasnimo omilimo in upočasnimo upad spoznavnim sposobnosti z reverzibilnimi

inhibitorji acetilholinesteraze (donepezil, rivastigmin, galantamin, ki je hkrati tudi alosterični modulator nikotinskih receptorjev) in zaviralcem glutamatnih receptorjev NMDA (memantin). Vedenjske motnje je mogoče zdraviti z antipsihotiki, antidepresivi, kratkodelujočimi anksiolitiki, izjemoma s stabilizatorji razpoloženja.

Obravnava bolnika z vaskularno demenco zajema preprečevanje dodatnih možganskožilnih dogodkov (odprava dejavnikov tveganja, antiagregacijska ali antikoagulantna zaščita), nego in nadzor. Medikamentozno zdravljenje zajema zdravljenje zapletov, npr. nemira, depresije, itd. Vazoaktivna sredstva (pentoksifilin, nimodipin) so se izkazala kot neučinkovita. Novejše funkcionalne preiskave so tudi pri bolnikih z vaskularno demenco potrdile okvaro holinergičnega sistema, zato je smiselno zdravljenje z inhibitorji holinesteraze. Prve raziskave so potrdile učinkovitost donepezila, ki je izboljšal spoznavne sposobnosti, vedenje in dnevne aktivnosti bolnikov napram placebo-kontrolni skupini. Obetavni so tudi prvi rezultati raziskav z memantinom.

Toda pomembnejši od zdravil je naš odnos do osebe z demenco. Prisluhniti moramo njihovim potrebam in željam, upoštevati moramo njihovo osebnost in se hkrati zavedati njihove bolezni. To pa nikakor ni lahko. Za bližnje takšnega bolnika je vsakdanja skrb za dementnega svojca izčrpljujoča, tako fizično, še bolj pa psihično. Svojcem osebe z demenco bo v veliko pomoč Združenje za pomoč pri demenci »Spominčica.« Najpomembneje je, da dementni osebi zagotovimo varno, strpno in zaupanja vredno okolje, v katerem se bolnik ne bo počutil kot nemočna žrtev svoje bolezni, temveč kot enakovreden član družine in družbe.

Ali lahko demenco preprečimo?

Tako kot za aterosklerozo tudi za demenco velja, da je ne moremo preprečiti, pomembno pa lahko z zdravim načinom življenja njen potek upočasnimo. Celo več, v zadnjih letih so raziskave pokazale na prepletanje dejavnikov tveganja za aterosklerozo in demenco. Če je bilo to že na prvi pogled jasno za vaskularno demenco, pa je toliko bolj presenetljiva povezava med dejavni tveganja za aterosklerozo in degenerativno demenco Alzheimerjevega tipa. Zelo jasno je bilo

dokazano, da je pogostnost previsokega krvnega tlaka v srednji življenjski dobi neposredno povezana s pogostejšo Alzheimerjevo demenco v kasnejših letih. Takšna povezava je bila jasno tudi pri tistih, ki sicer niso imeli za previsok krvni tlak značilnega, zoženja arterij. Demenca, tako vaskularnega kot tudi degenerativnega tipa, je pogostejša tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo, pri tistih z visokimi vrednostmi maščob v krvi itd.

Še nekaj je pomembno: Vsi vemo, da le z vajo krepimo mišice. Manj znano, ali celo spregledano, pa je, da vaja krepi tudi možgane. Ne samo fizična vadba, tudi umska in socialna aktivnost ter njihovo sozvočje, nam polepšajo življenje. Trdim, da je univerza za 3. življenjsko obdobje učinkovitejša od množice zdravil v domači lekarni. Fizična živahnost in umska čilost sicer sivolasih glav »študentov« in predvsem »študentk« univerze za 3. življenjsko obdobje vsakodnevno postavlja na laž mojo trditev, da »nam starost jemlje tako telesne kot duševne sposobnosti«. In vesel sem tega. Da bi le bilo še naprej tako! A o lastni aktivnosti odločamo sami.

Prof. dr. Anton Grad, nevrolog in internist, Klinični oddelek za nevrologijo, Univerzitetni klinični center v Ljubljani


Lep pozdrav
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80 odstotkov vseh demenc, vzrok za nastanek pa še do danes ni popolnoma pojasnjen. Znano je sicer, da so v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje, zaradi njihovega kopičenja senilnih pa odmirajo živčne celice.

Mnenja so deljena tudi o tem, kako pogoste so dedne oblike Alzheimerjeve bolezni. Iz nekaterih raziskav izhaja, da ima samo odstotek bolnikov dedne oblike bolezni, medtem ko iz drugih, da je takih bolnikov 5 odstotkov.
Demenca z Lewijevimi telesci je z 15- do 25-odstotno pogostnostjo na drugem mestu med vzroki za demenco. Je nekakšna kombinacija Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.

Bolezen se začne bodisi z znaki, podobnimi Alzheimerjevi (spominske motnje, težave s prostorsko predstavljivostjo, govorom in drugimi spoznavnimi sposobnostmi) ali Parkinsonovi bolezni (tresenje, upočasnjenost gibov in mišljenja, povečan mišični tonus, manj izrazita obrazna mimika). Kmalu se pokažejo še drugi bolezenski znaki. Običajno se zgodaj pojavijo prividi, lahko tudi prisluhi.

Ena od pogostejših oblik je tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb žilnega sistema. Bolniki s to obliko demence imajo povišan krvni pritisk, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja.

Dementnega bolnika najprej pregleda osebni zdravnik, ki mu, če diagnozo potrdi, napiše tudi napotnico za specialista (nevrolog ali psihiater). Kot pri veliko drugih boleznih je tudi tu zelo pomembna zgodnja diagnoza, saj so takrat tudi zdravila bolj učinkovita. Sicer bolezni ne zmorejo pozdraviti, upočasnijo pa lahko njeno napredovanje in nekoliko ublažijo simptome.


Prvi znaki
Bolezen se začne kazati v izgubi kratkoročnega spomina in zmožnosti orientacije. Bolnik kar naenkrat ne ve več, kaj je delal pred eno uro, ne znajde se več v svoji okolici ali naenkrat ne ve več, katerega datuma smo, otežena pa je tudi sposobnost besednega izražanja.

Psihične težave se lahko pokažejo že v začetni fazi bolezni, največkrat pa nastopijo nekoliko pozneje. Bolniki se osebnostno spremenijo, opešajo pa tudi telesno, zato vedno bolj potrebujejo pomoč pri opravljanju najbolj osnovnih življenjskih funkcij.


Nekaj napotkov za sorodnike

Bolezen močno vpliva na življenje družinskih članov in zahteva veliko mero potrpežljivosti.

Pozornost in veliko ljubezni sta še vedno najboljši recept za premagovanje bolečine v težkih trenutkih, ko se ljubljena oseba dobesedno oddaljuje od nas. Veliko razumevanja in podpore pa potrebujejo tudi svojci, ki skrbijo za bolnika.

Kako se ji izognemo
Čisto normalno je, če se starejši ljudje včasih ne morejo takoj spomniti določenega podatka (npr. določenega dogodka ali pa imena) in jim to uspe šele po krajšem premisleku. V tem primeru gre za normalno pešanje spominskih funkcij, ki niso tako zelo redke niti med mlajšo populacijo. Tovrstne motnje so bolj prehodnega značaja.

Kljub vsemu pa velja, da niti v starosti ne smemo pozabiti na čim večjo psihično in telesno dejavnost. Kar nekaj raziskav kaže, da lahko intelektualno delo nekoliko zadrži oz. odloži pojav demence. Treba se je prehranjevati uravnoteženo, prehrana pa mora biti bogata z vitamini in minerali. Priporočeno je tudi izogibanje škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje.

Poskusite slediti nekaterim najbolj osnovnim napotkom:

1.Izogibajte se nenadnim spremembam vsakodnevne rutine.
2.Poskusite ostati mirni in potrpežljivi.
3.Izogibajte se temu, da bi obolelega preveč nadzirali.
4.Z obolelo osebo ne ravnajte kot z otrokom.
5.Ohranite določeno distanco in smisel za humor.


S telovadbo proti Alzheimerjevi bolezni
Po zadnjih izsledkih lahko kronično pomanjkanje krvnega sladkorja v možganih povzroči Alzheimerjevo bolezen. Eden izmed načinov, kako preprečiti to bolezen, je tudi .

Raziskava, opravljena na človeških in mišjih možganih, je pokazala, da pomanjkanje dotoka krvi v možgane oropa zaloge energije, kar povzroči nastanek lepljivih strdkov proteinov, za katere znanstveniki menijo, da so odgovorni za nastanek bolezni.

Odkritje bi lahko vodilo k strategijam, kot so , zmanjševanje holesterola in obvladovanje krvnega pritiska, ki bi zaustavile razvoj Alzheimerjeve bolezni, so povedali znanstveniki z medicinske fakultete v Čikagu.

"To je pomembna ugotovitev. Izboljšanje pretoka krvi v možgane je res lahko učinkovit terapevtski pristop k preprečevanju Alzheimerjeve bolezni," je povedal vodja raziskave Robert Vassar. "Če ljudje začnejo dovolj zgodaj, se lahko izognejo bolezni."

Alzheimerjeva bolezen, ki je za zdaj neozdravljiva, je najpogostejša vrsta demence med starejšimi ljudmi. Bolezen vpliva na predele možganov, ki nadzirajo mišljenje, spomin in govor.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[demenca]

[b]SREDSTVO ZA LAJŠANJE ALZHEIMERJEVE BOLEZNI, DEMENCE IN BLAGIH KOGNITIVNIH MOTENJ?[/b]

Raziskovalci z Univerze v Massachusetts-Lowellu so poročali o pozitivnih rezultatih kliničnih raziskav pri ljudeh, pri katerih so uporabljali posebno nevrozaščitno zmes, kombinacijo vitaminov in hranilnih snovi, imenovano MemoryXL.
“Do sedaj nam je uspelo upočasniti napredovanje Alzheimerjeve bolezni za dve leti,” pravi Prof. Tom Shea z Oddelka za Biologijo, ki vodi ekipo razsikovalcev. “Starostniki z Alzheimerjevo boleznijo v začetni fazi so pokazali napredek pri štirih standardnih kognitivnih (spoznavnih o.p. ) testih. Njihovi družinski člani so poročali tudi o dramatičnem izboljšanju v razpoloženju in odzivanju bolnikov. Ljudem z Alzheimerjevo boleznijo z pozni fazi so uspeli zadržati nadaljni razvoj bolezni za 6 mesecev. Stranskih učinkov ni bilo. Odkritja so izjemno pomembna, saj so bila dosedaj edina možnost za zdravljenje zdravila, ki jih je predpisal zdravnik in ki jih zaradi znatnih stranskih učinkov ni mogel jemati vsak. Ta končno daje pacientom z Alzheimerjevo boleznijo, demenco ali blago kognitivno okvaro možnost alternative ali dodaten terapavtski pristop..” (Blaga kognitivna okvara je stanje spominskih in intelektualnih motenj, ki pogosto v letu ali dveh vodi do Alzheimerjeve bolezni).
“Naše klinične študije so še toliko bolj navdušujoče, ker se je tudi pri zdravih odraslih ljudeh v študiji pokazal 10-20% napredek v delovanju spomina in priklica. To pomeni, da lahko aktivno vplivamo na zdravje naših možganov, medtem ko se staramo, namesto da bi čakali, da nam zaradi upada mentalnih sposobnosti predpišejo zdravila.” Shea nadaljuje: “Naša odkritja so tako obetajoča da so v Društvu Alzheimerjevih bolnikov (Alzheimer's Association) soglašali, da dodelijo naši raziskovalni skupini dotacijo za nadaljne klinične raziskave v višini 240.000$ za naslednja 3 leta. Vzpostavili smo skupino 300 posameznikov in, poleg nadaljnih študij z Alzheimerjevimi bolniki, želimo tudi ugotoviti, če lahko MemoryXL odloži začetek Alzheimerjeve bolezni pri posameznikih z blagimi kognitivnimi okvarami.”
Kompletna študija o MemoryXL je bila objavljena v American Journal of Alzheimer’s Disease and Other Dementias (Ameriški zbornik za Alzheimerjevo bolezen in ostale demence) v marcu 2009. Za več informacij obiščite spletno stran [url]www.demenca.com [/url]

[blaz]

vesel bi bil če bi kdo izpolnil tole anketo, ki je čisto kratka:
www.mojaanketa.si/anketa/287271978/